6. DAN – Jaja

Zjutraj smo se zbudile, pojedle zajtrk in odpravile v zavetišče. Dobile smo nov avtoklav, ki je bil precej manjši od prejšnjega. Vendar je delal. YEEEY. Ko je Uma ugotovila, kako točno deluje, smo začele z operacijami. Naredile smo 3 sterilizacije in 2 kastraciji. Med drugim smo kastrirale tudi setra, ki je imel zelo lepa “JAJA”. Skoraj smo kastrirali tudi ogromnega malamuta, vendar smo ugotovili, da je bil že kastriran. Ker je bil ravno že sediran, smo ga lepo skrtačile.
Ob času kosila, smo se podružili še z dvema prostovoljcema iz Slovenije, ki sta prišla pomagat za en dan. Prinesla sta nam piškote, vodo, “jaja”, kruh in krofe za Urško, saj si jih je močno želela. Za kosilo smo pojedle že včeraj pripravljeno lazanijo, ki je bila res odlična (naredila jo je mojstrica Uma). Ko smo prišle nazaj, smo naredile večerjo, napisale blog in se malo podružile.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

14. in 15. dan – zadnji dan v zavetišču

Slika
Ko smo se še zadnjič odpravile v zavetišče, smo na začetku poti srečale moškega, ki se je s svojim avtomobilom ustavil in nas nagovoril. Na začetku smo se ga malo ustrašile, saj je želel da gremo z njim. Vendar ko je v svoji polomljeni angleščini z arabskim naglasom omenil zavetišče Scooby in Urško, smo sprejele njegovo ponudbo, da nas zapelje do zavetišča. Bil je namreč Urškin prijatelj in nekdanji delavec zavetišča Scooby. Po prihodu smo pozdravile naše paciente iz prejšnjih dni in nekatere tudi malo sprehodile, tako da so lahko opravili malo in veliko potrebo. Naredili smo 5 sterilizacij psic, 2 kastraciji psov, sterilizacije mačk, britje tigraste muce, ki je imela veliko vozlov dlake po telesu in kastraciji mačkov. Za kosilo smo si pogrele odlično pico. Za tem smo se odpravile tudi v trgovino, kjer smo si kupile jopice in majice z logotipom zavetišča Scooby. Naš zadnji pacient je bil prikupen oranžen maček, katerega smo hitro kastrirale. Ko smo pospravile operacijsko sobo in hospit...
Preberite več

8. DAN – MAJHEN IN DEBEL, KOT KOZARČEK ZA WHISKEY

Slika
Ko smo vstale, smo vedele, da bo danes deževen dan. Pojedle smo zajtrk in popile jutranjo kavo ter se odpravile do zavetišča. Najprej smo se odpravile pogledati vse do sedaj operirane paciente. Vsi so po operaciji dobro okrevali ter bili veseli našega obiska. Po pripravi operacijske sobe smo pričele z operacijami. Najprej je bil na vrsti za kastracijo zelo prijazen pes pasme pitbull mix, sledili so galgi. Vmes smo kastrirale tudi boxerja. Pogovarjale smo se, kako ga bomo najlažje odnesle. Uma je izjavila, da je pes majhen in debel (kot kozarček za whiskey) ter gre zato lahko v manjši boks. Današnji zadnji pacient je bil zelo prestrašen črn galgo. Ob pregledu je Urška ugotovila, da je kriptorhid, zato ga je s še večjim veseljem operirala. Ko smo z delom zaključile pa je zunaj močno deževalo, zato nas je prijazen prostovoljec peljal domov. Za večerjo je Uma skuhala odlično piščančjo juho, da smo si nabrale novih moči, zraven pa smo pojedle še odlične tople sendviče. Dan smo zaključil...
Preberite več

10. DAN – Mi: “One juice please”, natakar: “¿Qué?”

Slika
Danes zjutraj smo se z vlakom odpravili v Salamanco. Poleg nas je odšla tudi Melissa iz zavetišča. Najprej smo si ogledali mesto. Obiskali smo glavni trg, Palacio de Monterrey, Katedralo, Convento de San Esteban, rimski zid Salamance in čudovito javno knjižnico. Atena si je kupila knjigo iz leta 1930 s podpisom, lepimi ilustracijami kemijskih poskusov in razno raznimi formulami (pa še poceni je bila). Po ogledu mesta, smo si privoščile tradicionalni jedi - patatas bravas in churosse s čokolado. Nato smo se peš odpravile še do starega rimskega mostu, od koder je bil razgled prečudovit. Sprehajale smo se tudi po bližnjih sprehajalnih poteh ter poslušale domačo, špansko glasbo. Ostalo nam je še dovolj čas za nakupovanje v bližnjem nakupovalnem centru, kjer smo si me drugim kupile tudi spomike iz mesta.
Preberite več