Dijaki (BIC Ljubljana) - program veterinarski tehnik na Erasmus+ mobilnosti - Španija 2024

Ko smo se še zadnjič odpravile v zavetišče, smo na začetku poti srečale moškega, ki se je s svojim avtomobilom ustavil in nas nagovoril. Na začetku smo se ga malo ustrašile, saj je želel da gremo z njim. Vendar ko je v svoji polomljeni angleščini z arabskim naglasom omenil zavetišče Scooby in Urško, smo sprejele njegovo ponudbo, da nas zapelje do zavetišča. Bil je namreč Urškin prijatelj in nekdanji delavec zavetišča Scooby. Po prihodu smo pozdravile naše paciente iz prejšnjih dni in nekatere tudi malo sprehodile, tako da so lahko opravili malo in veliko potrebo. Naredili smo 5 sterilizacij psic, 2 kastraciji psov, sterilizacije mačk, britje tigraste muce, ki je imela veliko vozlov dlake po telesu in kastraciji mačkov. Za kosilo smo si pogrele odlično pico. Za tem smo se odpravile tudi v trgovino, kjer smo si kupile jopice in majice z logotipom zavetišča Scooby. Naš zadnji pacient je bil prikupen oranžen maček, katerega smo hitro kastrirale. Ko smo pospravile operacijsko sobo in hospit

Tako kot vsako jutro smo vstale, popile jutranjo kavo ter se odpravile do zavetišča. Najprej smo obiskale paciente prejšnjega dne ter poskrbele za živali v hospitalu, nato pa smo poprijele za delo, saj so nam iz ''podružnice'' zavetišča pripeljali pse in mačke za kastracije ter sterilizacije. Ker smo že tako utečene v delo, je le to potekalo kot po maslu. Seveda pa smo vmes sterilizirali in kastrirali tudi pse iz našega zavetišča. Po trdem delu pa je sledil zaslužen odmor za kosilo. Hitro smo si nabrale novih moči ter odhitele na crkljanje s kužki. Tako kot me, so bili tudi oni veseli naše družbe. Atena in Živa sta nato odšle pomagat veterinarki Evi pri dajanju subkutane infuzije mački v hospitalu. Ker je bila mačka zelo umazana zaradi pogoste driske, sta se odločili, da jo bosta skopali. Klara in Uma pa sta ta čas posvetili obhodu zavetišča ter preverili, da so tudi današnji pacienti lepo okrevali. Vse, zelo utrujene, smo se počasi vrnile domov, naredile večerjo ter se

Danes zjutraj smo začeli s kastracijami in sterilizacijami psov. Med drugim smo tudi povijali taco in rep, ter šivali rano Fantangotu ter mu naredili obvezo. Medtem ko smo čakali na nove pse, smo se malo pocrkljali s psi v ogradah. Atena in Eva sta obiskali tudi mačke, ki so se z velikim veseljem pocrkljale. Nato smo nadaljevali z operacijami. Ko smo končali in vse pospravili, smo se odpravili h konjem. Pogovarjali smo se o oskrbi in se jim poskušali približati. Božali smo tudi osličke in opazovali preostale živali iz zavetišča. Druženje z osli je bilo zelo zabavno, saj so res čudovite živali. Uma se je tudi pogovarjala s svojimi sivo-rjavimi prijateljčki. Ko smo prišle nazaj v apartma, sta Klara in Atena odšli v trgovino, Uma in Živa pa sta pripravili večerjo – juho z zvezdicami, tople sendviče in mafine. Ko je Atena želela doseči med za čaj, ki je bil na najvišji polici, ji je ta po nesreči padel v juho. Juha z zvezdicami se je poleg čaja polila po tleh. Zato je Eva, ko je prispela i

Danes zjutraj smo si privoščile malo več spanca. Čez dan smo se učile kemijo, biologijo, veterinarske predmete in angleščino. Za kosilo je Uma naredila juho, pečen krompir in pohančke. Popoldne je po dolgi poti prišla tudi veterinarka/profesorica Eva Tasič. Za večerjo je Atena pripravila veganski in navaden šmorn. Zvečer smo si naredile kitke in napisale blog. Namesto filmov so si danes pogledale zanimive videe o seciranju konjev.

Danes zjutraj smo se z vlakom odpravili v Salamanco. Poleg nas je odšla tudi Melissa iz zavetišča. Najprej smo si ogledali mesto. Obiskali smo glavni trg, Palacio de Monterrey, Katedralo, Convento de San Esteban, rimski zid Salamance in čudovito javno knjižnico. Atena si je kupila knjigo iz leta 1930 s podpisom, lepimi ilustracijami kemijskih poskusov in razno raznimi formulami (pa še poceni je bila). Po ogledu mesta, smo si privoščile tradicionalni jedi - patatas bravas in churosse s čokolado. Nato smo se peš odpravile še do starega rimskega mostu, od koder je bil razgled prečudovit. Sprehajale smo se tudi po bližnjih sprehajalnih poteh ter poslušale domačo, špansko glasbo. Ostalo nam je še dovolj čas za nakupovanje v bližnjem nakupovalnem centru, kjer smo si me drugim kupile tudi spomike iz mesta.

Danes je bil v zavetišču sončen dan. Pridružil se nam je novopečeni veterinar Mateo. Kot vedno smo najprej pripravili operacijsko in nato začeli s posegi. Med operacijami smo morale z Mateom komunicirati v angleščini in mu asistirati, kar nam ni predstavljalo težav. Pogovarjali smo se tudi o razlikah v študijskem programu veterine pri nas in v Švici. Ker je bilo danes res lepo vreme smo se z veseljem podružile še s kosmatinčki v zavetišču. Naše družbe so bili zelo veseli, me pa smo prav tako uživale. Živo je zelo bolela noga. Klara je obnovila znanje povijanja pacienta ter Živi uspešno povila nogo, zato se je Mateo ponudil, da bo po kosilu Ateno in Živo odpeljal do apartmaja. Uma in Klara sta ostali z Urško, ji pomagali pri zadnji sterilizaciji ter ob koncu dneva počistili operacijsko sobo. Ker Klara in Uma nista imeli ključev od stanovanja sta tik pred apartmajem poklicali Živo. Ozrli sta se okoli in opazili čudne moške, ki so prihajali proti njima. Zaradi slabe izkušnje iz prejšnjih

Ko smo vstale, smo vedele, da bo danes deževen dan. Pojedle smo zajtrk in popile jutranjo kavo ter se odpravile do zavetišča. Najprej smo se odpravile pogledati vse do sedaj operirane paciente. Vsi so po operaciji dobro okrevali ter bili veseli našega obiska. Po pripravi operacijske sobe smo pričele z operacijami. Najprej je bil na vrsti za kastracijo zelo prijazen pes pasme pitbull mix, sledili so galgi. Vmes smo kastrirale tudi boxerja. Pogovarjale smo se, kako ga bomo najlažje odnesle. Uma je izjavila, da je pes majhen in debel (kot kozarček za whiskey) ter gre zato lahko v manjši boks. Današnji zadnji pacient je bil zelo prestrašen črn galgo. Ob pregledu je Urška ugotovila, da je kriptorhid, zato ga je s še večjim veseljem operirala. Ko smo z delom zaključile pa je zunaj močno deževalo, zato nas je prijazen prostovoljec peljal domov. Za večerjo je Uma skuhala odlično piščančjo juho, da smo si nabrale novih moči, zraven pa smo pojedle še odlične tople sendviče. Dan smo zaključil

Danes smo v zavetišču Scooby spet delali kastracije in sterilizacije. Med tem smo operirali tudi popkovno kilo in odstranili šive črnemu galgu. Psički smo odvzeli kri in naredili teste za Erlihio Canis, srčno glisto, Anaplazmo in Leišmanijo. Na vse je bil negativen. Po končanih operacijah je Uma spekla zelo dober bananin kruh. Med tem so na poti domov Klaro in Živo lovili “barbari”. Uspešno sta jim pobegnili in prišli nazaj v apartma živi in lačni. Ko smo se najedle, smo se še malo učile in spravile spat.

Zjutraj smo se zbudile, pojedle zajtrk in odpravile v zavetišče. Dobile smo nov avtoklav, ki je bil precej manjši od prejšnjega. Vendar je delal. YEEEY. Ko je Uma ugotovila, kako točno deluje, smo začele z operacijami. Naredile smo 3 sterilizacije in 2 kastraciji. Med drugim smo kastrirale tudi setra, ki je imel zelo lepa “JAJA”. Skoraj smo kastrirali tudi ogromnega malamuta, vendar smo ugotovili, da je bil že kastriran. Ker je bil ravno že sediran, smo ga lepo skrtačile. Ob času kosila, smo se podružili še z dvema prostovoljcema iz Slovenije, ki sta prišla pomagat za en dan. Prinesla sta nam piškote, vodo, “jaja”, kruh in krofe za Urško, saj si jih je močno želela. Za kosilo smo pojedle že včeraj pripravljeno lazanijo, ki je bila res odlična (naredila jo je mojstrica Uma). Ko smo prišle nazaj, smo naredile večerjo, napisale blog in se malo podružile.

Dan se je začel kot običajno. V zavetišče smo se odpravile peš in pripravili 2 psa za kastracijo in 2 psici za sterilizacijo. Ko nam je ostala le še ena psica za sterilizacijo, se nam je pokvaril avtoklav. Ker nismo mogli sterilizirati pripomočkov za operacijo, smo veliko časa namenili temu, da bi ga popravili. Ampak se je na ekranu avtoklava vedno znova najprej napisalo: “Open the door”, potem: “OK.” In na koncu: “NO WATER”, čeprav smo ga na vse možne načine napolnile z vodo. Poskusile smo ga tudi raztaviti, ampak tudi to ni pomagalo. Ko smo ugotovile, da bomo morale avtoklav zamenjati, smo začele z drugim delom (crklanje psov). Atena pa je med tem časom frizirala psičko, ki smo jo prejšnji dan sterilizirale (imela je ogroomno vozlov). Po kosilu so se Urška, Atena in Klara hitro lotile kastracij 4 mačkov. Medtem pa sta Živa in Uma odšli v trgovino in pripravili večerjo. Zvečer smo se še malo podružile in preizkusile v delanju lazanije.