14. in 15. dan – zadnji dan v zavetišču

Ko smo se še zadnjič odpravile v zavetišče, smo na začetku poti srečale moškega, ki se je s svojim avtomobilom ustavil in nas nagovoril. Na začetku smo se ga malo ustrašile, saj je želel da gremo z njim. Vendar ko je v svoji polomljeni angleščini z arabskim naglasom omenil zavetišče Scooby in Urško, smo sprejele njegovo ponudbo, da nas zapelje do zavetišča. Bil je namreč Urškin prijatelj in nekdanji delavec zavetišča Scooby. Po prihodu smo pozdravile naše paciente iz prejšnjih dni in nekatere tudi malo sprehodile, tako da so lahko opravili malo in veliko potrebo. Naredili smo 5 sterilizacij psic, 2 kastraciji psov, sterilizacije mačk, britje tigraste muce, ki je imela veliko vozlov dlake po telesu in kastraciji mačkov. Za kosilo smo si pogrele odlično pico. Za tem smo se odpravile tudi v trgovino, kjer smo si kupile jopice in majice z logotipom zavetišča Scooby. Naš zadnji pacient je bil prikupen oranžen maček, katerega smo hitro kastrirale. Ko smo pospravile operacijsko sobo in hospital, smo se šle poslovit od vseh kužkov in muckov ter delavcev v zavetišču. Bilo nam je kar hudo. Naše štirinožne prijatelje že sedaj pogrešamo, čeprav še nismo odšle iz Španije. V 12 dneh smo naredili 26 sterilizacij psic, 8 sterilizacij mačk, 34 kastracij psov, 9 kastracij mačkov in 9 preostalih posegov, kar je skupaj 86 posegov. V zavetišču smo izboljšale naše znanje na področju veterine (vstavljanje kanile ter endotrahealnega tubusa, priprava pacientov na posege, računanje doz zdravila in njihova aplikacija, pa seveda zraven spada tudi pravilna fiksacija živali, spremljanje anestezije, kastracija mačka pod nadzorom veterinarke, odstranjevanje šivov, obveze ter oskrba različnih ran,...) Erasmus izmenjava je bila zelo lepa izkušnja, z njo smo tudi izboljšale svoje znanje angleškega jezika in se naučile tudi nekaj španskih besed. Kot že omenjeno je v zavetišču Scobby 271 psov. Med njimi je veliko takih, ki so socializirani (potrebujejo le več časa in družbe, da se nas navadijo, ter postanejo naši najboljši prijatelji), vendar dom iščejo že več let. Če se kdo izmed vas, ki bere ta blog počuti pripravljenega na sprejem novega družinskega člana v svoj dom, imajo v zavetišču Scobby veliko različnih psov, ki ste jih lahko videli tudi na naših slikah. Torej če bi želeli posvojiti ali pa samo pomagati zavetišču z donacijami, se lahko obrnete na njihovo spletno stran ali gmail: adoptciones@scoobymedina.org Jutri se žal že vračamo domov. Javili se vam bomo, ko bomo varno prispele domov.
15. dan – odhod domov Zjutraj smo vstale in pojedle zajtrk. Dopoldne smo se še malo učile. Za kosilo je Uma naredila bešamel omako z njoki. Po kosilu smo se odpravile v trgovino in kupile prigrizke za na pot. Ob štirih smo se z vlakom odpravile v Madrid. Let smo imele ob približno devetih zvečer in prihod domov je predviden ob 4ih zjutraj (jej:). Tako smo zaključili tole lepo izkušnjo.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

6. DAN – Jaja

Slika
Zjutraj smo se zbudile, pojedle zajtrk in odpravile v zavetišče. Dobile smo nov avtoklav, ki je bil precej manjši od prejšnjega. Vendar je delal. YEEEY. Ko je Uma ugotovila, kako točno deluje, smo začele z operacijami. Naredile smo 3 sterilizacije in 2 kastraciji. Med drugim smo kastrirale tudi setra, ki je imel zelo lepa “JAJA”. Skoraj smo kastrirali tudi ogromnega malamuta, vendar smo ugotovili, da je bil že kastriran. Ker je bil ravno že sediran, smo ga lepo skrtačile. Ob času kosila, smo se podružili še z dvema prostovoljcema iz Slovenije, ki sta prišla pomagat za en dan. Prinesla sta nam piškote, vodo, “jaja”, kruh in krofe za Urško, saj si jih je močno želela. Za kosilo smo pojedle že včeraj pripravljeno lazanijo, ki je bila res odlična (naredila jo je mojstrica Uma). Ko smo prišle nazaj, smo naredile večerjo, napisale blog in se malo podružile.
Preberite več

PRVI DAN - A TO JE TO?

Slika
Na to popotovanje smo se odpravile Atena, Klara, Uma in Živa, dijakinje 4. letnika programa veterinarski tehnik, v spremstvu veterinarke Urške Petek. Dan smo začeli z vožnjo do letališče, kjer smo morale na let čakati 3 ure. Čas smo si krajšale z igranjem remija in z opazovanjem vzleta letal. Ko smo prispele na letalo, smo morale osvežiti znanje kako leteti in kako se vesti na letalu. Uma je Klaro podučila, da se v primeru slabosti bruha v vrečko in ne na njen nov pulover, kupljen izrecno za to odpravo. Njen odgovor je bil: “A to je to!?”. Let je kljub zamudi potekal brez drugih incidentov. Po pristaku pa se je začel maraton, saj smo skoraj smo zaumudile vlak. Pretekle smo pol letališča – S TEEEŽKIMI KOVČKI. Urška in Uma sta zadnji trenutek kupile karte z nekaj komplikacijami (kupile sta jih 5, ampak sta dobili le 3 in sta morali karte še enkrat naročiti). Zadnjo minuto smo ujele vlak in sledila je 40 min vožnja do glavne železniške postaje. Ko smo prispele v center Madrida,
Preberite več

5. dan – NO WATER

Slika
Dan se je začel kot običajno. V zavetišče smo se odpravile peš in pripravili 2 psa za kastracijo in 2 psici za sterilizacijo. Ko nam je ostala le še ena psica za sterilizacijo, se nam je pokvaril avtoklav. Ker nismo mogli sterilizirati pripomočkov za operacijo, smo veliko časa namenili temu, da bi ga popravili. Ampak se je na ekranu avtoklava vedno znova najprej napisalo: “Open the door”, potem: “OK.” In na koncu: “NO WATER”, čeprav smo ga na vse možne načine napolnile z vodo. Poskusile smo ga tudi raztaviti, ampak tudi to ni pomagalo. Ko smo ugotovile, da bomo morale avtoklav zamenjati, smo začele z drugim delom (crklanje psov). Atena pa je med tem časom frizirala psičko, ki smo jo prejšnji dan sterilizirale (imela je ogroomno vozlov). Po kosilu so se Urška, Atena in Klara hitro lotile kastracij 4 mačkov. Medtem pa sta Živa in Uma odšli v trgovino in pripravili večerjo. Zvečer smo se še malo podružile in preizkusile v delanju lazanije.
Preberite več