Objave

14. in 15. dan – zadnji dan v zavetišču

Slika
Ko smo se še zadnjič odpravile v zavetišče, smo na začetku poti srečale moškega, ki se je s svojim avtomobilom ustavil in nas nagovoril. Na začetku smo se ga malo ustrašile, saj je želel da gremo z njim. Vendar ko je v svoji polomljeni angleščini z arabskim naglasom omenil zavetišče Scooby in Urško, smo sprejele njegovo ponudbo, da nas zapelje do zavetišča. Bil je namreč Urškin prijatelj in nekdanji delavec zavetišča Scooby. Po prihodu smo pozdravile naše paciente iz prejšnjih dni in nekatere tudi malo sprehodile, tako da so lahko opravili malo in veliko potrebo. Naredili smo 5 sterilizacij psic, 2 kastraciji psov, sterilizacije mačk, britje tigraste muce, ki je imela veliko vozlov dlake po telesu in kastraciji mačkov. Za kosilo smo si pogrele odlično pico. Za tem smo se odpravile tudi v trgovino, kjer smo si kupile jopice in majice z logotipom zavetišča Scooby. Naš zadnji pacient je bil prikupen oranžen maček, katerega smo hitro kastrirale. Ko smo pospravile operacijsko sobo in hospit

13. DAN -

Slika
Tako kot vsako jutro smo vstale, popile jutranjo kavo ter se odpravile do zavetišča. Najprej smo obiskale paciente prejšnjega dne ter poskrbele za živali v hospitalu, nato pa smo poprijele za delo, saj so nam iz ''podružnice'' zavetišča pripeljali pse in mačke za kastracije ter sterilizacije. Ker smo že tako utečene v delo, je le to potekalo kot po maslu. Seveda pa smo vmes sterilizirali in kastrirali tudi pse iz našega zavetišča. Po trdem delu pa je sledil zaslužen odmor za kosilo. Hitro smo si nabrale novih moči ter odhitele na crkljanje s kužki. Tako kot me, so bili tudi oni veseli naše družbe. Atena in Živa sta nato odšle pomagat veterinarki Evi pri dajanju subkutane infuzije mački v hospitalu. Ker je bila mačka zelo umazana zaradi pogoste driske, sta se odločili, da jo bosta skopali. Klara in Uma pa sta ta čas posvetili obhodu zavetišča ter preverili, da so tudi današnji pacienti lepo okrevali. Vse, zelo utrujene, smo se počasi vrnile domov, naredile večerjo ter se

12. dan – priplavala po zvezdicah

Slika
Danes zjutraj smo začeli s kastracijami in sterilizacijami psov. Med drugim smo tudi povijali taco in rep, ter šivali rano Fantangotu ter mu naredili obvezo. Medtem ko smo čakali na nove pse, smo se malo pocrkljali s psi v ogradah. Atena in Eva sta obiskali tudi mačke, ki so se z velikim veseljem pocrkljale. Nato smo nadaljevali z operacijami. Ko smo končali in vse pospravili, smo se odpravili h konjem. Pogovarjali smo se o oskrbi in se jim poskušali približati. Božali smo tudi osličke in opazovali preostale živali iz zavetišča. Druženje z osli je bilo zelo zabavno, saj so res čudovite živali. Uma se je tudi pogovarjala s svojimi sivo-rjavimi prijateljčki. Ko smo prišle nazaj v apartma, sta Klara in Atena odšli v trgovino, Uma in Živa pa sta pripravili večerjo – juho z zvezdicami, tople sendviče in mafine. Ko je Atena želela doseči med za čaj, ki je bil na najvišji polici, ji je ta po nesreči padel v juho. Juha z zvezdicami se je poleg čaja polila po tleh. Zato je Eva, ko je prispela i

11. dan – »dans pa mau na frej«

Slika
Danes zjutraj smo si privoščile malo več spanca. Čez dan smo se učile kemijo, biologijo, veterinarske predmete in angleščino. Za kosilo je Uma naredila juho, pečen krompir in pohančke. Popoldne je po dolgi poti prišla tudi veterinarka/profesorica Eva Tasič. Za večerjo je Atena pripravila veganski in navaden šmorn. Zvečer smo si naredile kitke in napisale blog. Namesto filmov so si danes pogledale zanimive videe o seciranju konjev.

10. DAN – Mi: “One juice please”, natakar: “¿Qué?”

Slika
Danes zjutraj smo se z vlakom odpravili v Salamanco. Poleg nas je odšla tudi Melissa iz zavetišča. Najprej smo si ogledali mesto. Obiskali smo glavni trg, Palacio de Monterrey, Katedralo, Convento de San Esteban, rimski zid Salamance in čudovito javno knjižnico. Atena si je kupila knjigo iz leta 1930 s podpisom, lepimi ilustracijami kemijskih poskusov in razno raznimi formulami (pa še poceni je bila). Po ogledu mesta, smo si privoščile tradicionalni jedi - patatas bravas in churosse s čokolado. Nato smo se peš odpravile še do starega rimskega mostu, od koder je bil razgled prečudovit. Sprehajale smo se tudi po bližnjih sprehajalnih poteh ter poslušale domačo, špansko glasbo. Ostalo nam je še dovolj čas za nakupovanje v bližnjem nakupovalnem centru, kjer smo si me drugim kupile tudi spomike iz mesta.

9. DAN - Dej Živa pohiti, ker neki čudni grejo

Slika
Danes je bil v zavetišču sončen dan. Pridružil se nam je novopečeni veterinar Mateo. Kot vedno smo najprej pripravili operacijsko in nato začeli s posegi. Med operacijami smo morale z Mateom komunicirati v angleščini in mu asistirati, kar nam ni predstavljalo težav. Pogovarjali smo se tudi o razlikah v študijskem programu veterine pri nas in v Švici. Ker je bilo danes res lepo vreme smo se z veseljem podružile še s kosmatinčki v zavetišču. Naše družbe so bili zelo veseli, me pa smo prav tako uživale. Živo je zelo bolela noga. Klara je obnovila znanje povijanja pacienta ter Živi uspešno povila nogo, zato se je Mateo ponudil, da bo po kosilu Ateno in Živo odpeljal do apartmaja. Uma in Klara sta ostali z Urško, ji pomagali pri zadnji sterilizaciji ter ob koncu dneva počistili operacijsko sobo. Ker Klara in Uma nista imeli ključev od stanovanja sta tik pred apartmajem poklicali Živo. Ozrli sta se okoli in opazili čudne moške, ki so prihajali proti njima. Zaradi slabe izkušnje iz prejšnjih

8. DAN – MAJHEN IN DEBEL, KOT KOZARČEK ZA WHISKEY

Slika
Ko smo vstale, smo vedele, da bo danes deževen dan. Pojedle smo zajtrk in popile jutranjo kavo ter se odpravile do zavetišča. Najprej smo se odpravile pogledati vse do sedaj operirane paciente. Vsi so po operaciji dobro okrevali ter bili veseli našega obiska. Po pripravi operacijske sobe smo pričele z operacijami. Najprej je bil na vrsti za kastracijo zelo prijazen pes pasme pitbull mix, sledili so galgi. Vmes smo kastrirale tudi boxerja. Pogovarjale smo se, kako ga bomo najlažje odnesle. Uma je izjavila, da je pes majhen in debel (kot kozarček za whiskey) ter gre zato lahko v manjši boks. Današnji zadnji pacient je bil zelo prestrašen črn galgo. Ob pregledu je Urška ugotovila, da je kriptorhid, zato ga je s še večjim veseljem operirala. Ko smo z delom zaključile pa je zunaj močno deževalo, zato nas je prijazen prostovoljec peljal domov. Za večerjo je Uma skuhala odlično piščančjo juho, da smo si nabrale novih moči, zraven pa smo pojedle še odlične tople sendviče. Dan smo zaključil